GOOP (Goal Oriented project Planning) metoda je metoda urjenja, kjer se oblikujejo skupne  akcije.  Izhodišče za to metodo je navadno načrt ali pregled obstoječega načrta s strani »preiskovalnega« tima. Na osnovi izdelanega načrta ali pregleda obstoječega načrta se različne strani, ki sodelujejo, zavedajo, da so za rešitev tega problema njihova dejanja zelo pomembna. V nadaljevanju gre za to, da so različne strani prisiljene v to, da skupaj dosežejo dogovor oziroma rešitev problema.

Glede na število udeležencev in glede na naravo sestanka je najboljša izvedba te metode v obliki partnerskega sestanka, pogajanj ali delavnice. Vse tri oblike posvetovanja imajo skupno strukturo in zahtevajo enake osnovne veščine, pa tudi enake pristope. Pri vseh pristopih pa je navadno potreben mediator.

• Pristop timskega dela: pri partnerskih sestankih je navadno večja stopnja obstoječe kolegijalnosti, saj so partnerji v timu praviloma skupaj sodelovali (najmanj v obdobju planiranja sestanka). Problem je ta, da so na tovrstnih sestankih teme pogovora navadno usmerjene predvsem na timske zadeve, kot so cilji dela, skupni pristop, odprtost dialoga in spoznavanje moči in šibkosti posameznega člana tima. Rezultat takšnega sestanka je timski dogovor o predlogih za izvedbo in naslednjih korakih. Rezultat je navadno poročilo, ki se bo uporabilo v posamezni organizaciji iz katere prihajajo posamezni člani tima.
  
  
• Pristop s pogajanji: Pri posvetu se dve strani (včasih gre za kompleksne situacije, kjer sta več kot dve strani) srečata z dvema različnima namenoma oziroma rešitvama za situacijo, in tukaj gre za »zmagovalce« in »poražence«.  Pri posvetu kjer so pogajanja osnovna, je potrebno uporabiti pogajalske sposobnosti. Želen rezultat pogajanj je seveda dogovor med različnimi stranmi, ki ne vpliva na dosedanje sodelovanje različnih strani oziroma ga izboljša.
  
  
• Pristop skupnega načrtovanja: na posvetu lahko udeleženci različnih strani dosežejo dogovor o skupni viziji. Takšen posvet se navadno odvije v obliki sestanka ali delavnice. Ta dejanja približajo težave vsem stranem, razjasnijo določene situacije ter prikažejo želje različnih strani. Skupno planiranje je primerno tudi takrat, ko rešitev ni takoj razjasnjena oziroma očitna, razlike med različnimi stranmi pa so glavne prioritete, ki jo je potrebno upoštevati pri skupnem sporazumu. Posvet kot skupno načrtovanje lahko prinese rezultate samo, če imajo različne strani podobne tendence oziroma razrešitev problema, navadno pa gre za serijo tovrstnih posvetov, da bi se sporazum izdelal detajlno. Posvet kot skupno načrtovanje je učinkovit le takrat, ko je vodja posveta nevtralna oseba.
  
  
• Pristop razlikovanja zahtev: vodenje tima je navadno povezano z aktivnostmi: pogajanja so diplomatska, medtem ko ima »podpora« veliko bolj nevtralen učinek in je zaželena takrat, ko sta strani tako rekoč sprti. In ni enostavno v eno dogajanje vplesti tri različne vrste pogledov. »Podpora« na primer, zahteva, da se strani pogovorijo o razlikah ter sporazumejo in sklenejo skupen dogovor. Razlika med »podporo« in pogajanji je v tem, da »podpora« zahteva, da se ne zavzema vsaka stran za svoje interese, ampak da se pogovori o razlikah in sprejme skupen sporazum. Pogajanja pa že po naravi zahtevajo, da vsaka stran zavzema svoje stališče in predstavi svoje interese.
  
  
• Pristop štirih korakov: Ta pristop omogoča različnim stranem razumeti, raziskati in se dogovoriti o zadevah, ki so predmet težav:
1. korak: Dosega skupnega razumevanja predložene rešitve ali predlogov.
2. korak: Določitev morebitnih ovir za napredovanje ali odobritev
3. korak: Dopolnjevanje načrta oziroma predlogov in preizkus rizika.
4. korak: Odobritev naslednjih potrebnih korakov, da se proces lahko nadaljuje.


Pri tovrstnem  posvetu je potrebno zagotoviti naslednje:
• Upoštevanje vseh pogledov in znanja različnih partnerjev, da bi se izdelal najboljši možni plan.
• Zgraditev zaupanja med različnimi partnerji za bodoče produktivno sodelovanje.
• Izdelava podrobnega načrta akcij, ki dovoljuje odločitve DA, NE, ki pripeljejo do končnega sporazuma.